Neobvezni izbirni predmet francoščina je namenjen učencem 7. razreda in sicer po 2 uri tedensko, torej 70 ur letno.
Predstavitev in namen:
Pouk francoščine kot drugega tujega jezika in kot neobveznega izbirnega predmeta omogoča večjezičnost učencev tako v lastnem okolju kot v Evropi in zunaj njenih meja. Učenje drugega tujega jezika, tudi francoščine pa je po svoji naravi medkulturno, ker povezuje različne kulture.
Francoščina kot neobvezni izbirni predmet daje učencem možnost učenja drugega tujega jezika že v času osnovnošolskega izobraževanja in jim tako zagotavlja pomembno izhodišče za življenje. Francoščina je poleg angleščine namreč zelo pomemben jezik Evropske unije, saj je jezik diplomacije, umetnosti, plesa, mode, pa tudi kulinarike.
Ob koncu 7. razreda učenci tvorijo zelo preprosta pisna in govorjena besedila v francoščini, v katerih:
─ predstavijo sebe in druge, opišejo sebe, predmete, živali, kraje, razne pojave, načrte za prihodnost, svoje izkušnje,
─ preoblikujejo dano besedilo (spreminjajo osebe, kraj dogajanja, spremenijo konec zgodbe itd.) ter poiščejo preproste informacije v vsakdanjem besedilu ali jih pridobijo ustno.
Oblike dela in vrednotenje znanja:
Pouk francoščine kot drugega tujega jezika vključuje sodobne metode dela, kar pomeni, da je v pouk vključena tudi informacijska tehnologija. Učenci se tako usposabljajo za govorne in pisne stike, za pridobivanje in razumevanje informacij v tujem jeziku in se srečujejo z avtentičnimi situacijami.
Preverjanje in ocenjevanje poteka v skladu s šolsko zakonodajo in sicer ustno, pisno ali na druge načine.
Opombe:
Obiskovanje francoščine kot neobveznega izbirnega predmeta je obvezno do konca pouka v tekočem šolskem letu. Pri odločitvi za francoščino je pomembno spoznanje, da se vsakega nadaljnjega jezika naučimo veliko laže, saj se usvojene strategije učenja tujih jezikov prenašajo med jeziki.
Pri pouku bomo uporabljali učbenik in delovni zvezek Et toi? 1.
Pripravila: Helena Stepišnik
Naravoslovno-tehnični neobvezni izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 4. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
V današnji družbi ima računalništvo pomembno vlogo, saj je vključeno v vsa področja našega življenja. Da bi bili v tej družbi uspešni, moramo razumeti delovanje informacijsko – komunikacijskih tehnologij in konceptov, na katerih temelji tehnologija. Pri predmetu se učenci seznanijo z različnimi področji računalništva in tehnikami za reševanje problemov in uspešno delo z računalnikom.
Učenci pri predmetu spoznajo osnove računalništva in delovanja. Seznanijo se z rokovanjem z računalnikom in poznajo njegove omejitve. S svojo ustvarjalnostjo ustvarjajo krajše programe in spoznavajo delo z računalnik ter varno rabo interneta ter elektronske pošte.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
V prvem delu se učenci spoznajo z delovanjem računalnika in njegovim delovanjem. Spoznajo komunikacijo računalnika in osnovne ukaze. Vsako uro jim je predstavljena nova učna vsebina, ki jo nato po navodilih praktično utrdijo in povežejo z že znanimi vsebinami.
V drugem delu se učenci spoznajo s spletom in njegovo rabo. Naučijo se varovanja podatkov in osnove dobre rabe interneta ter elektronske pošte.
V šolskem letu bodo učenci pridobili 3 ocene. Ocene bodo pridobljene ustno, pisno ali na podlagi izdelka oz. projektne naloge. Ocenjuje se razumevanje računalništva in raba tehnologije.
Opombe: Učbenika ne uporabljamo. Učenec ne potrebuje računalniškega predznanja.
Pripravil: Žan Močivnik
Družboslovno-humanistični izbirni predmet je namenjen učencem v 4. 5. 6. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Umetniško izražanje na področji ustvarjalnosti in inovativnosti je ključ za uspešno delovanje posameznika, zato je prednostna naloga v učnem načrtu neobveznega izbirnega predmeta umetnost.
Izhodišča za oblikovanje učnega načrta predmeta umetnost so:
– razvojne značilnosti učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju
– didaktična izhodišča, vezana na razvojne značilnosti učencev, s poudarkom na izkušenjskem učenju in poučevanju,
Kulturno-umetnostno vzgojo učencev obravnavamo prek ustvarjanja kulturno-umetniških del. Učenci z izkušenjskim učenjem pridobijo elementarne izkušnje skozi umetnost, kar je podlaga za ponotranjenje in razumevanje vrhunske umetnosti Učenci z ustvarjanjem izražajo in spoznavajo sebe v odnosu do okolja ter pri tem osebnostno rastejo Predmet je enoleten. Cilje uresničujemo glede na sposobnosti, spretnosti, motivacijo, interese in predznanja učencev.
Splošni cilji predmeta:
Vzbujanje učenčeve radovednosti, sproščanje z umetnostjo ter razvijanje interesa in aktivnega odnosa do kulture in umetnosti (kulturno-umetnostna vzgoja).
Razvoj učenčeve osebnostne in narodnostne identitete.
Učenčevo ustvarjanje, poustvarjanje in vrednotenje njegovi razvojni stopnji primernih dejavnosti in izdelkov.
Raziskovanje sodobne, danes žive umetniške produkcije, ki poudarja pomen razvijanja učenčevega razumevanja kulturnega okolja, v katerem živi.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Učenci:
– oblikujejo in poustvarijo glasbeno ali z glasbo povezano predstavo poustvarjajo in ustvarjajo vokalne, inštrumentalne in vokalno-inštrumentalne vsebine zvočno eksperimentirajo, improvizirajo ter izražajo lastne glasbene zamisli,
– se glasbeno opismenjujejo s sodobnimi glasbenimi mediji ozvočijo različne vsebine
Pri ocenjevanju izhajamo iz opredelitve, kaj naj bi se učenci naučili oz. kaj naj bi znali, zmogli, obvladali in kako dobro kar opredelimo z ustreznimi kriteriji.
Opombe:
Učenec razvija spretnosti in sposobnosti izvajanja kulturno-umetniških vsebin.
– aktivno sodeluje pri izvedbi različnih nalog in aktivnosti,
– zna ponoviti prikazane vsebine (npr. pojme, gibe, vzorce, tehnike),
– izkaže razumevanje in uporabo vsebin prek , gibalne, glasbene komunikacije
– samostojno izvede kulturno-umetniške vsebine.
Pripravila: Vlasta Ratej
Zgodnje začetno učenje 2. tujega jezika, ki je namenjeno učencem v 4. razredu, po 2 uri na teden.
Predstavitev in namen:
Učenci pričnejo z učenjem novega tujega jezika. Učenje poteka na zabaven in sproščen način. Usvajanje jezika pospešujemo s pomočjo pesmic, zgodbic, pogovorov, iger vlog, projektnega dela, igric, slikovnih kartic, uporabo informacijske tehnologije… V ospredju je celostni pristop z razvijanjem jezikovnih zmožnosti v nemščini, pridobivanjem vrednot in širjenjem splošne razgledanosti (npr. spoznavanje navad in običajev). Učenci pridobivajo novo znanje ob vsebinah, ki so jim blizu, npr. jaz, šola, dom in družina, prosti čas, živali…
Priporočljivo je, da z učenjem nemščine učenci nadaljujejo tudi v 5. in 6. razredu ter v 3. triletju v okviru obveznega izbirnega predmeta. Kontinuiteta učenja je namreč ključnega pomena za trajnost znanja.
Znanje tujega jezika je zelo uporabno. Če je znanje angleščine v današnjem svetu nujno, pa znanje nemščine daje dobro popotnico za nadaljnje izobraževanje in poklicno pot, saj nam lahko olajša stike z drugimi ljudmi in kulturami ter širi možnosti zaposlitve. V prostoru Evrope je nemščina (jezik naših sosedov Avstrijcev, ne tako oddaljenih Nemcev in Švicarjev) večinski jezik in verjetno je tudi zato najpogosteje izbrani drugi tuji jezik v Sloveniji.
Oblike dela in vrednotenje znanja:
V 70 urah pouka nemščine učenci pri delu v dvojicah, skupini ali individualno pridobivajo jezik na čim bolj smiseln realen način ter ob tem celostno napredujejo.
Pomembno vlogo ima sprotno delo in utrjevanje, saj se tako ohranja motivacija za učenje in pridobi trajnejše znanje.
V šolskem letu se znanje učencev oceni vsaj trikrat, od tega najmanj dvakrat ustno.
Opombe:
Učenci potrebujejo zvezek. Učno gradivo bomo sproti ustvarjali skupaj.
Ali veš, da veliko besed vsakdanje rabe prihaja ravno iz nemščine?
Podaj se na odkrivanje besed. Več jih je, kot si misliš! (Strudel, Luft, Zeitung, Zucker, Vater, Fußball, Schuhe, Kellner…).
Pripravili: Brigita Ornik, Ingrid Zupanc Brečko
Vzgoja za medije – TELEVIZIJA je družboslovno-humanistični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 7., 8. in 9. razredu po eno uro tedensko oz. 35 (32) ur letno.
Predstavitev in namen
Vzgoja za medije bo omogočila učencem dostop do medijev, naučila jih bo analizirati, kritično ocenjevati in izdelovati različne komunikacijske oblike (spletni časopis, televizijske in radijske oddaje, iskanje po internetu ipd.).
Učenci spoznajo skupne značilnosti množičnih medijev, nastanek in razvoj televizije, seznanijo se z osnovnimi značilnostmi televizije, odkrivajo podobnosti in razlike med televizijskimi hišami … Učenci se seznanijo tudi z internetom (el. pošta, iskanje podatkov, urejanje in sooblikovanje spletnega časopisa PRVA.SI). Poudarek pri predmetu je na pridobivanju izkušenj, raziskovalnem in timskem delu. Tako učenci svojo otroško radovednost usmerjajo v aktivno in kreativno delo, s katerim spodbujajo ustvarjalnost mišljenja, govorjenja in pisanja. Učenci se sami preizkušajo v vlogi novinarjev, razumejo, da mediji sveta ne zrcalijo, ampak ga konstruirajo in ustvarjajo.
Oblike dela in vrednotenje znanja
Učenci spoznavajo novinarsko delo, različne novinarske zvrsti in žanre, seznanijo se s celotnim postopkom nastajanja televizijske oddaje (zunanji sodelavci) in spletnega časopisa (nadaljevanje lanskoletnega projekta). Učenci bodo obiskali bližnjo televizijsko, radijsko in časopisno hišo (Celje). Pri pouku bomo sodelovali z zunanjimi sodelavci – obiskali bomo televizijsko hišo v Ljubljani (POP TV/RTV Slovenija) ali v Mariboru (radio City/televizijska hiša RTS).
V šolskem letu so učenci ocenjeni najmanj trikrat, vsaj eno oceno pridobijo iz osnov množičnih medijev, nastanka in značilnosti televizije, dve oceni pa bosta pridobljeni na podlagi učenčevega izdelka (prispevek za TV-oddajo oz. prispevek za spletni časopis). V sklopu izbirnega predmeta bomo aktivno sodelovali tudi na razpisih.
Opombe
Učenci, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali izbirni predmet Vzgoja za medije – TISK, si bodo iz tem, ki se ponavljajo, pridobili poglobljeno znanje in dodatne izkušnje. Nadaljevali bomo s projektom spletnega časopisa PRVA.SI in sodelovali z zunanjimi izvajalci/sodelavci (POP TV, RTV, TV Celje idr.).
Pripravil: Črt Močivnik
