Tudi letos so v Domu ob Savinji priredili zaključek letošnjega prostovoljnega dela s starostniki. Ob krajšem kulturno-umetniškem programu, v katerem so sodelovali učenci naše šole pod mentorstvom ge. Petre Svetec, so se srečali vsi prostovoljci, ki so opravljali prostovoljno delo v tem domu. Med njimi so bili tudi učenci naše šole, ki so v tem šolskem letu opravili skupaj 101 uro prostovoljnega dela. Na tem srečanju so bili prisotni štirje naši učenci, ki so opravili največ ur: Miha Boršič, Klara Vučina Sorčan, Lucija Verdev in Marisa Vouk, vsi 9. a.
Mentor: Tone Leskovec
Bilo je vredno truda in časa, saj je bila na koncu tudi nagrada temu primerna. Pridobila sem veliko izkušenj, s starejšimi se je bilo zabavno družiti. Zanimive so mi bile njihove zgodbe, dogodivščine in lumparije, ki so jih počeli v šoli in doma.
Lucija Verdev, 9. a
Mislim, da je to prostovoljstvo primerno za vsakega, ki ima rad ljudi in dobro družbo. Z obiskovanjem ostarelih smo izvedeli veliko o njihovem življenju in izkušnjah. Z našo in njihovo dobro voljo smo drug drugemu vlivali veliko upanja in zadovoljstva. Ni mi žal za nobeno uro, ki sem jo preživela v tem domu in mislim, da tudi tistim, ki se bodo za prostovoljstvo odločili drugo leto, ne bo.
Klara Vučina Sorčan, 9. a
Za obiskovanje Doma za ostarele sem se odločila, ker rada pomagam ljudem. Mislim, da je prostovoljstvo zelo dobra stvar. To je primerno za vsakega, ki rad pomaga oz. dela z ljudmi. Tam smo izvedeli mnogo stvari oz. dogodkov iz njihovih življenj. Bila je res zanimiva izkušnja, ki bi jo priporočala vsem. Zanimivo je bilo tudi, ko so nam pripovedovali o sebi in svoji družini. Bilo je res zabavno in prav nič mi ni žal, da sem vsak četrtek preživela z njimi eno uro.
Kaja Stermecki, 9. a
Za prostovoljstvo sem se odločil, ker je lepo pomagati in krajšati čas tistim, ki so tega potrebni. Občutek ob pomoči je bil lep. Ponosen sem, da sem del tega in da se ljudje z mano zabavajo, smejijo, tekmujejo. V dom sem rad hodil zaradi vzdušja in prijaznosti.
Miha Boršič, 9. a
