V sredo, 4. 6. 2014, smo imeli pastirski dan. Odšli smo na Vače. Najprej smo pojedli šolsko malico, nato smo si ogledali poustvaritev vaške situle. Hodili smo kakšen kilometer in prispeli na kraj, kamor je pastirica prinesla živali. Lahko smo božali ščurka, krastačo in ježa. Pogumni smo dobili kačo za vrat, mene je tudi poljubila. Nato smo v culah dobili pastirsko malico: kruh, sir in jabolko. Po malici smo odšli na gozdno jaso hranit koze. Mene je ena celo malo ugriznila. Pastir je igral na kitaro in prepevali smo pesmi. Kasneje smo hodili s hoduljami in vlekli vrv. Po igrah smo odhiteli na avtobus in se odpeljali nazaj v Celje.
Gašper Bervar, 3. b
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo opazovali vaško situlo in iskali napake na risbi iz potnega lista. Všeč mi je bilo tudi, ko sem imela kačo okoli vratu in ko smo hodili s hoduljami, peli pesmi in objeli učiteljico. Pastir Zvonko nam je nabral hrano za koze, da smo jih hranili.
Aurora Pekošak, 3. b
V sredo smo odšli na Vače. Tam smo srečali pastirja Lovra in pastirico Petro. Vodila sta nas do kozolca, kjer smo pomalicali. Pastirica Petra nas je vodila še do sušilnice lanu, iz katere je skočil palček Kihec. Kihec je kar naprej kihal, pa čeprav ni bil bolan. Pastir Lovro nam je povedal, da lahko iz lana naredimo blago. Pokazal nam je, kako se to naredi. Srečali smo tudi pastirja Zvoneta, ki je peljal koze na pašo.
Lina Xin Ye, 3. b
Všeč mi je bilo, ko smo si ogledali vaško situlo, božali ježka in krastačo, imeli v rokah ščurka in okoli vratu kačo ter ko smo hranili koze. Hecno mi je bilo, ko je Kihec v sušilnici lanu kihnil tako močno, da ga je vrglo v zrak. Potem je skočil iz sušilnice pastir Lovro. Ko je sošolec rekel, da je to vodnjak, se je pastir pošalil: »To ni vodnjak. Saj vidiš, kaj je tu notri: kup zemlje, en palček v nezavesti pa dva milijona evrov.« In to mi je bila najboljše v tem dnevu.
Ema Bornšek, 3. b
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo tekmovali s 3. a v vlečenju in spuščanju vrvi. Dobri smo bili! Tudi kačo, ameriškega goža sem imela okoli vratu. Ta dogodek si bom zapomnila za večno.
Gaia Korošec, 3. b