V soboto, 28. 10. 2024, je v Šempetru v Savinjski dolini potekal odbojkarski turnir regijskih reprezentanc Slovenije. Dekleta naše regije so v tekmi za 3. mesto premagala gorenjsko regijo in osvojila bronasto medaljo.
Čestitke Zoji Kolčan, učenki 9. c, ki se je kot edina celjska odbojkarica uvrstila v savinjsko-koroško regijsko reprezentanco za starejše deklice in tako osvojila medaljo!
V torek, 22. 10. 2024, smo se z učenci udeležili področnega predtekmovanja v rokometu v dvorani Golovec. Fantje so z odlično igro prepričljivo premagali oba nasprotnika; II. osnovno šolo Celje in IV. osnovno šolo Celje. Uvrstili smo se na finale področnega predtekmovanja, ki je potekalo 24. 10. 2024, prav tako v dvorani Golovec. Učenci so se pomerili z ekipama Osnovne šole Hudinja in Osnovne šole Ljubečna. Kljub borbeni igri in veliki želji se fantje niso uvrstili naprej in tako dosegli 3. mesto. Šolo so zastopali naslednji učenci:
– Aleksej Josipović (8. a),
– Jaka Planinšek (9. a),
– Luka Majcen (9. a),
– Daris Džuzdanović (9. a),
– Jon Pavljak (9. a),
– Sven Alban Kukaj (9. b),
– Maks Pristovnik (9. b),
– Tai Šeligo (9. b),
– Tilen Rebernik (9. c),
– Miha Čujež (9. c),
– Selmin Halilović (9. c)
ter za zapisnikarsko mizo Zoya Brglez in Zoja Kolčan (obe 9. c).
Čestitke vsem sodelujočim!
Spoštovani,
obveščamo vas, da so se v torek, 22. 10. 2024, v 2. a za vedno poslovile nekatere besede. Pogreb je potekal na šolski zelenici v ožjem krogu.
Naj vam povemo, da to ni bil žalosten dogodek. Ta prav posebna slovesnost je bila vesela, polna smeha in petja, saj smo pokopali besede, ki jih v šoli ne želimo več uporabljati. Tako smo se poslovili od ”ne morem”, ”ne znam”, ”težko je”, ”nočem”, ”ne bom” in ”nimam časa”. Te besede so prevečkrat ovira, ki nas kot svinčena krogla vlečejo k tlom. Ne pustijo nam, da rastemo in cvetimo. S tem dejanjem smo želeli simbolično pokazati, da se s trudom in pozitivnim pristopom lahko premaga marsikatero oviro. Pokop smo ob glasbeni spremljavi zaključili s petjem pesmi, ki jo je uglasbil učitelj Boris Holešek
V razredu smo se veliko pogovarjali o tem, kako pomembno je verjeti vase in v svoje sposobnosti. Pogosto nas ravno misel, da česa ne zmoremo, ustavi, preden sploh poskusimo. Besede kot so ”ne morem” in ”ne znam ” smo zamenjali z bolj spodbudnimi mislimi in si odprli vrata do novih izkušenj, znanj in priložnosti. Ob pokopu starih besed smo izbrali nove, ki jih bomo od zdaj naprej uporabljali.
S tem dejanjem so učenci pokazali, da so pripravljeni na spremembe in izzive, ki jih prinaša šolsko leto. Upamo, da se bodo te pozitivne spremembe z odmevom razširile tudi na druge učence in da bodo otroci še naprej pogumno premagovali ovire ter se učili novih veščin z nasmehom na obrazu.
Pokop starega in rojstvo novega je za vse nas čudovita priložnost, da razmislimo, kako lahko tudi sami izboljšamo svoje razmišljanje v pozitivno smer.
Vabim vas, da si v galeriji preberete našo pesem, ki je postala že kar razredna himna.
Mineva 82 let enega največjih nacističnih vojnih zločinov, ki se je zgodil pri nas, ko so Nemci otroke avgusta leta 1942 za teden dni zaprli v prostore I. osnovne šole v Celju, jih na silo ločili od mater, nato pa odpeljali v različna avstrijska in nemška taborišča, da bi jih prevzgojili in ponemčili. Mnogi svojih mater in očetov niso nikoli več videli, ob prihodu v domovino pa so našli oropane in požgane domove.
Ob 82-letnici te tragične zgodbe je v stari telovadnici I. osnovne šole v Celju Društvo taboriščnikov – ukradenih otrok v sklopu praznovanja Mestne četrti Dolgo polje v soboto, 19. 10. 2024, organiziralo tradicionalno srečanje, na katerem so obujali trpke spomine.
V spomin na tragične dogodke so spominsko sobo ukradenih otrok obiskali tudi devetošolci.
Tako. Za nami je zadnje kosilo. Skupina A se je dopoldne odpravila na gozdno učno pot do Framskega slapa. Skupina B je preizkusila spretnosti v pustolovskem parku, nato pa se učila skrivnosti metanja frizbija. Skupina C se je preizkusila v orientaciji okoli doma Planinka, nato pa napela lok in ciljala tarčo. Nestrpno čakamo razglasitev rezultatov tekmovanja “najbolj čista soba”. Avtobus nas že čaka zunaj. Kmalu na snidenje!
Današnji dan je bil bolj meglen, hladen in občasno deževen. To nas seveda ni zmotilo. Ko smo se najedli, smo se nekateri poglobili v skrivnosti astronomije, drugi smo preizkusili spretnosti v pustolovskem parku, ena skupina pa je odšla na gozdno učno pot. Če radi nabirate gobe, toplo vabljeni na Pohorje! Tukaj jih je ogromno. Po malici smo imeli delavnico ultimativnega frizbija, kjer so dekleta premagala fante. Po kosilu smo se naučili zakuriti ogenj. Dan smo zaključili s prireditvijo Pohorje ima talent, kjer smo pokazali svoje plesne spretnosti. Učitelji so nas nagradili z okusnim presenečenjem. Po plesnem večeru smo se odpravili spat. Jutri se vračamo domov. Predviden prihod v Celje je ob 14.30. Šola v naravi nam je bila zelo všeč. Za odličen program se zahvaljujemo učiteljem Aleksandri, Jerneju, Dušanu, Daniju in Maji, kuharicam pa za zelo okusno hrano.
Budnica je bila prav tako kot včeraj ob 7. uri. Jutranja telovadba je bila boljša kot včeraj. Vodil jo je g. Dušan. Sledil je Tradicionalni slovenski zajtrk; jedli smo kruh, maslo, med, jabolka in pili mleko. Potem smo imeli čas za urejanje sob, ki smo ga zelo dobro izkoristili. Po premoru so sledile dopoldanske aktivnosti. Ena skupina je uživala v pustolovskem parku, moja skupina pa je imela orientacijski tek. Po obiskanih vseh kontrolnih točkah smo za malico pojedli sendviče. Nato smo imeli lokostrelstvo, kjer smo se nekateri zelo dobro odrezali. Kosilo je bilo zelo okusno, saj smo jedli ocvrte zrezke. Po prostem času so sledile popoldanske dejavnosti. Učitelj Jernej nas je naučil, kako preživeti v naravi in kako si sam zgraditi bivak. Pri tem smo se vsi odrezali zelo dobro. Za večerjo smo jedli krompirjev golaž. Pri večernih dejavnostih smo igrali socializacijske igre. Potem pa smo se uredili in odpravili k zasluženemu počitku.
Anže, 7. a
Dan smo pričeli s prebujanjem in jutranjo telovadbo. Potem smo pojedli Tradicionalni slovenski zajtrk, kot je tukaj tedenski običaj. Jedli smo med, maslo, kruh in jabolka. Po zajtrku so sledile delavnice, in sicer orientacijski tek. Pri tej dejavnosti smo morali poiskati 7 lokacij, pri katerih smo naredili znak, da smo dokazali, da smo bili na tej točki. Sledila je malica; jedli smo sendvič s sirom in salamo. Potem smo imeli lokostrelstvo, kjer smo se vsi potrudili z lokom in puščico zadeti tarčo. Za kosilo smo jedli dunajski zrezek, riž, korenje grah in zeleno solato s čičeriko. Sledila je delavnica preživetja v naravi. V gozdu smo iz različnih vej izdelali prenočišče oziroma bivak. Za večerjo smo jedli krompirjev golaž. Učiteljica Urška nam je pripravila izziv, ki smo ga morali opraviti v ekipi. Tako se je srečno končal še tretji dan naše šole v naravi.
Tien, 7. b
Danes zjutraj smo se najprej odpravili na prebujanje v naravi. Potem smo se odpravili na zajtrk, po katerem so sledile različne dejavnosti: orientacijski tek, astronomija, gozdna učna pot in lokostrelstvo. Aktivnosti so bile zelo poučne in zanimive, naučili smo se tudi veliko o preživetju v naravi. Po dopoldanskih dejavnostih smo si zaslužili počitek. Ko smo si odpočili, je sledilo kosilo, ki je bilo zelo okusno. Kosilu so sledile popoldanske dejavnosti. Igrali smo Bejžbol, ki je zelo nenavaden, a zanimiv šport. Po utrujajoči igri je sledila večerja. Nato smo se odpravili na večerne dejavnosti, pri katerih smo reševali logične uganke in pletle zapestnice. Po dolgem dnevu smo se odpravili spat.
Iza, Eva, 7. a
Danes je bil zelo dober dan. Zbudili smo se in odšli pred dom, kjer smo imeli jutranjo telovadbo. Raztegnili smo svoje mišice in odšli na kratek tek. Ko smo se vrnili v dom, smo imeli zajtrk, ki so mu sledile dejavnosti. Prva je bila gozdna učna pot. Spoznali smo različne vrste dreves in se sprehodili do slapa po imenu Framski slap, ki je prelep in vreden ogleda. Ko smo prišli nazaj, smo imeli kosilo, nato pa prosti čas. Nato smo imeli drugo dejavnost. V učilnici smo se učili o preživetju v naravi. Bilo mi je zelo všeč, saj sem se naučila veliko novega, npr. koliko časa lahko zdrži človek brez hrane in vode. Nato smo se odpravili v gozd, kjer smo zgradili svoje bivake iz materialov, ki smo jih poiskali sami. Preostanek časa so nekateri porabili za igro Bejžbola, ostali pa smo se odpravili v dom. Po večerji smo reševali miselne uganke in si izdelali svoje zapestnice. Dan je bil mrzel, a zelo lep. Komaj čakam, da se bom jutri spet naučila kaj novega.
Iza, 7. b
Ko smo prispeli v CŠOD Planinka, so nas lepo sprejeli. V garderobi smo se preobuli in razdelili v sobe. Sobe so bile zelo lepe in prostorne. Čez eno uro smo imeli sestanek v jedilnici. Vodja doma Aleksandra nam je razložila pravila bivanja v domu. Po sestanku smo imeli odlično kosilo. Po odmoru smo imeli popoldanske dejavnosti, in sicer Bejžbol in Ognje in ognjišče. Kmalu zatem je sledila večerja, na koncu pa še nočni sprehod. Prvi dan je bil odličen!
Klara, 7. b
Današnji dan je bil zelo zabaven, saj smo imeli veliko dejavnosti. Razdelili smo se v dve skupini in vsaka je imela svojo dejavnost. Skupina A je igrala Bejžbol. To je igra, pri kateri eden vrže žogo, drugi pa odbije žogo s kijem. Ko odbije žogo, more teči do baz, kjer zbira točke. Skupina B je imela dejavnost Ognji in ognjišča, kjer nam je učitelj razložil, kako zakuriti ogenj, potem pa smo odšli ven tudi sami preizkusit teorijo v praksi.
Mark, Marko 7. a
