»Branje le napolni um z gradivom znanja; šele z razmišljanjem pa prebrano postane naše.« /John Locke/
Predstavitev in namen
Poleg slovenščine se Literarni klub povezuje tudi s tujimi jeziki, zgodovino, geografijo, likovno, glasbeno in knjižnično vzgojo.
Učenci spoznavajo kakovostno ter raznovrstno leposlovno književnost, razumejo raznolikost umetnostnih besedil, se o prebranem pogovarjajo, predstavljajo in utemeljujejo svoja stališča, umetnostna besedila primerjajo in se samostojno seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo. Uporabljajo priročnike, leksikone, slovarje, se vključijo v gibanje Bralna značka ali S knjigo v svet, oblikujejo razredno knjižnico. Ustvarjajo doživljajska in domišljijska besedila, ki vključujejo prvine umetnostnega jezika, se poustvarjalno odzivajo na prebrano in pišejo o svojem literarnoestetskem doživljanju književnosti (dnevnik branja).
Oblike dela in ovrednotenje znanja
Delo v Literarnem klubu zajema tako branje kot tudi leposlovno pisanje. Učitelj učencem priporoča primerna besedila, sprejema pa tudi njihove lastne pobude za branje in spodbuja ustvarjalne pogovore o prebranih knjigah.
Za učence pa je še bolj mikavna možnost ustvarjalnega pisanja, ki jim nevsiljivo povečuje občutljivost za literarno besedilo, hkrati pa ponuja možnost za šolsko literarno ustvarjalnost. Najboljša besedila učenci objavljajo v mladinskem tisku, radijskih oddajah, šolskih glasilih, časopisih, ki objavljajo otroške prispevke, ter na spletnih straneh šole. Sodelujejo lahko na javnih natečajih za ustvarjalno pisanje.
Predmet je enoleten in se lahko izvaja v 3. triletju. Namenjena mu je ena ura tedensko, tj. 35 ur letno, oziroma 32 v 9. razredu.
V šolskem letu se bo znanje ocenilo trikrat, od tega najmanj dvakrat ustno.
Opombe: Pri pouku bomo rabili delovni zvezek, ki ga bodo učenci kupili sami.
Milena Toman
Namenjen je učencem v : 7. 8. in 9. razredu 1 uro na teden
Predstavitev in namen:
Pri izbirnem predmetu NAČINI PREHRANJEVANJA učenca poučujemo o prehrani z vidika zagotavljanja in varovanja zdravja. Učijo se o pomembnosti zdrave prehrane, obravnavajo načine prehranjevanja in prehrano v različnih starostnih obdobjih življenja.
Prehranjenost:
Učenci razumejo pomen ustrezne prehranjenosti za zdravje organizma, uporabljajo in analizirajo ustrezne metode za zagotavljanje stanja prehranjenosti in izdelajo osebne kartotečne liste.
Tradicionalni in drugi načini prehranjevanja:
Ustrezen način prehranjevanja je v skladu s priporočili SZO, vendar se pojavlja vedno več drugačnih načinov, ki mnogokrat nimajo nobene zdravstvene osnove in so nepriporočljivi iz zdravstvenih razlogov. Pomembno je, da take načine prehrane prepoznamo in jih ovrednotimo s pozitivne in negativne strani.
Prehrana v različnih starostnih obdobjih:
V obdobju rasti in razvoja je zahteva organizma po hranilni in energijski vrednosti drugačna kot kasneje, ko organizem le vzdržuje telesne funkcije. Prav tako je tudi pomen hranilnih snovi v prehrani pri različnih obremenitvah organizma drugačen.
Prehrana v posebnih razmerah:
Prehrana je vezana na okolje in stanje, v katerem se nahajamo ter način, kako se oskrbeti s hrano iz virov, ki so nam dostopni, da zadostimo potrebam organizma.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
V sklopu prehranjenost prevladuje skupinska oblika dela, ki ob zaključku preide v individualno obliko z izdelavo osebne kartotečne liste.
Pri tradicionalnih in drugih načinih prehranjevanja se prepletata skupinska in individualna oblika, kjer učenec predstavi izbrani način prehranjevanja. Praktično delo z živili je vezano na pripravo določene jedi.
Pri prehrani v različnih starostnih obdobjih in prehrani v posebnih razmerah uvodnim razgovorom sledi izvedba izbrane seminarske naloge in izvajanje praktičnega dela – priprava jedi z oceno ustreznosti potrebam organizma.
Opomba: Učbenika ne uporabljamo.
Pripravila: Nevenka Čater Jeušnik
Začetno učenje 2. tujega jezika, ki je namenjeno učencem v 7. razredu, po 2 uri na teden.
Predstavitev in namen:
Učenci pričnejo z učenjem novega tujega jezika. V ospredju je sporazumevalna zmožnost. Učenci spoznavajo sistem nemščine, razvijajo jezikovno znanje in sposobnosti poslušanja, bralnega razumevanja, ustnega in pisnega sporočanja v nemščini. Ob tem oblikujejo kulturne vrednote, razvijajo kakovostno medosebno komunikacijo, prilagodljivost, samostojnost in se vzgajajo za strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi. Učenci spoznavajo novo besedišče ob vsebinah, ki so jim blizu: jaz, šola, družina, vsakdanjik in prosti čas, dom in bivanje ter živali.
Z učenjem nemščine lahko učenci nadaljujejo tudi v 8. in 9. razredu in tako lahko ob koncu OŠ dosežejo raven znanja A2.
Za komunikacijo potrebujemo ob maternem jeziku vsaj še dva jezika. Če je znanje angleščine v današnjem svetu nujno, pa znanje nemščine predvsem širi komunikacijske sposobnosti v poklicnem in zasebnem življenju. Lahko nam olajša stike z drugimi ljudmi in kulturami ter omogoča zlasti boljše poklicne možnosti. V prostoru Evrope je nemščina (jezik naših sosedov Avstrijcev, ne tako oddaljenih Nemcev in Švicarjev) večinski jezik in verjetno je tudi zato v srednjih šolah najpogosteje izbrani drugi tuji jezik.
Oblike dela in vrednotenje znanja:
V 70 urah pouka nemščine učenci pri delu v dvojicah, skupini ali individualno razvijajo svoje mišljenje in intelektualne sposobnosti. Angleščina jim je pri tem bolj v pomoč kot ovira. Različne dejavnosti pomagajo učencem pri pridobivanju, shranjevanju, priklicu in uporabi informacij. Pomembno vlogo ima tudi njihovo delo izven pouka. Nov jezik jim ostane vse življenje. Nekako tako kot vožnja s kolesom: ko se tega enkrat naučimo, tega več ne pozabimo.
V šolskem letu se znanje učencev oceni vsaj trikrat, od tega najmanj dvakrat ustno.
Opombe:
Za delo pri pouku potrebujejo učenci učbenik in delovni zvezek Magnet 1.
Pripravili:Brigita Ornik, Ingrid Zupanc Brečko
Naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 9. razredu, in sicer 1 uro na teden
Predstavitev in namen:
Učenci se bodo seznanili z raznovrstnimi vsebinami kot nadgradnjo športnega programa. Podrobno bodo spoznali igre z žogo, se seznanili s teoretičnimi in taktičnimi elementi iger. Program predmeta je namenjen tudi vsebinam, s katerimi lahko vplivamo na sprostitev in dobro počutje, kamor sodi tudi splošna kondicijska priprava (fitnes, aerobika), badminton, kegljanje, ogled športnih prireditev.
Učenci bodo razvijali gibalne in funkcionalne sposobnosti, osvajali različna športna znanja, seznanjali se bodo s teoretičnimi vsebinami, prijetno doživljali šport, se sproščali in si oblikovali samopodobo.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Programu izbirnega predmeta je v 9. razredu namenjenih 32 ur pouka. Ponudba in izpeljava je odvisna od prostorskih možnosti in materialne opremljenosti šole. Učitelj športa spremlja napredek učencev v stopnji osvojenih športnih znanj, gibalnih sposobnosti in ustvarjalnih zmožnosti. Učitelj postavi standarde znanja, da jih učenci lahko dosežejo, za kar jim izrazi priznanje. Nekatere vsebine je mogoče opraviti le v strnjeni obliki, zato lahko potekajo izjemoma po pouku in zunaj šole. Določene aktivnosti je potrebno plačati (vstopnine).
Ocenjevanje predmeta je številčno. V šolskem letu je potrebno pridobiti vsaj 3 ocene.
Opombe: Učni načrt izbirnih predmetov.
Pripravila: Marjeta Lubej in Domen Ambrož
Naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 8. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Učenci se seznanijo s tehničnimi in taktičnimi elementi odbojke in se naučijo pravil, ki jih upoštevajo v igri; spoznajo tudi, kako se piše zapisnik in kako se sodi. Izbirni predmet je namenjen vsem učencem, ki jih ta igra zanima in veseli.
Učenci bodo razvijali gibalne in funkcionalne sposobnosti ter izpopolnili znanje odbojke, ki jim nudi možnost dejavnosti v prostem času, seznanjali se bodo s teoretičnimi vsebinami, prijetno doživljali šport, spodbujali medsebojno sodelovanje in doživljali sprostitveni vpliv športne vadbe.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Programu izbirnega predmeta je namenjenih 35 ur pouka. Ponudba in izpeljava programa je odvisna od prostorskih možnosti in materialne opremljenosti šole. Učitelj športa spremlja napredek učencev v stopnji osvojenih športnih znanj, gibalnih sposobnosti in ustvarjalnih zmožnosti. Učitelj postavi standarde znanja, da jih lahko učenci dosežejo, za kar jim izrazi priznanje.
Pouk izbirnega predmeta poteka enkrat tedensko v okviru rednega urnika. Ocenjevanje predmeta je številčno. V šolskem letu je potrebno pridobiti vsaj 3 ocene.
Opombe: Učni načrt izbirnih predmetov.
Pripravila: Marjeta Lubej in Domen Ambrož
