V mesecu decembru so učenke knjižničarskega krožka Kaja Jezernik, Tjaša Gregorin, Anela Dohranović, Sara Kukaj, Nika Novak, Naja Popovič in Maruša Smodej (6. b) za prvošolce in drugošolce zaigrale predstavo z naslovom Nasmejani sneženi mož. Predstava je nastala na podlagi knjige z enakim naslovom, ki jo je napisala Christina Butler. Rdeča nit zgodbe je bilo prijateljstvo in spoznanje, da vsak ob sebi potrebuje prijatelje, ki mu narišejo nasmeh na usta in pogrejejo srce.
Po predstavi je sledilo reševanje knjižne uganke, ki je bila tokrat namenjena zaigrani pravljici, in žrebanje srečnih nagrajencev.
4. DAN
Predzadnji dan ŠVN smo v dopoldanskem času preživeli v Fiesi in okolici – preizkusili smo se v orientaciji in raziskovali rastlinje ter živalstvo ob morju in jezeru. Ponovno smo se razdelili v skupine in bilo nam je zelo prijetno. Ob koncu smo se zbrali v jedilnici in si čas do kosila krajšali z družabnimi igrami. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa, nato pa smo se prelevili v kuharje. Najprej smo se podučili o školjkarstvu, nato smo klapavice tudi pripravili. Potrebno jih je bilo očistiti in pripraviti začimbe. Jed je bila zelo okusna, marsikdo od nas je školjke jedel prvič. Pred nami je še zadnji skupni večer, jutri pa nas čaka še sprehod do Strunjana.
3. DAN
Sredino jutro je bilo zaradi oblačnega vremena toplejše, zato je bilo razgibavanje ob morju prav prijetno. V dopoldanskem času smo se z ladjico Solinarko odpeljali proti Portorožu in si ogledali strmo obalo in Piran še z druge perspektive. V vožnji smo uživali, lahko smo se preizkusili tudi v krmarjenju ladjice. Naš končni cilj je bil Krajinski park Sečoveljske soline, v katerem smo izvedeli vse o pridelovanju soli in o življenju živali na tem območju. Sledil je povratek v Piran, kjer smo imeli nekaj prostega časa. Po športnih aktivnostih v popoldanskem času smo se ponovno odpravili na obalo, tokrat smo raziskovali rastlinje, zlasti alge. Sredino pozno popoldne smo zaokrožili z lokostrelstvom, igranjem košarke in namiznega tenisa.
2. DAN
Za nami je čudovit sončen dan. Začeli smo ga z jutranjo telovadbo ob morju, po zajtrku pa smo se sprehodili do Pirana. Ogledali smo si kulturne znamenitosti mesta in se podučili o njegovi zgodovini. Zelo nam je bilo všeč, da smo se razdelili v skupine in odšli vsak po svoje raziskovat mesto. Obiskali smo še akvarij in si kupili kar nekaj spominkov. Po kosilu smo izkoristili toplo vreme in se odpravili igrat nogomet, košarko ter namizni tenis. Pozno popoldan smo se preizkusili še v lovljenju rib in spoznavali raznolikost življenja v morju.
1. DAN
Prvi dan šole v naravi je skoraj za nami. Ko smo v jutranjih urah prispeli na Obalo, so nas pozdravili sončni žarki in nam obljubljali lep dan. Začeli smo ga z ogledom Luke Koper, kjer smo z avtobusa opazovali žerjave, ladje, skladišča in ves tovor, ki se nahaja na tem območju. Nato smo se odpeljali v Fieso in se nastanili v domu Breženka. Po kosilu je sledilo težko pričakovano kopanje v Žusterni Koper. Bilo je enkratno, zelo smo se zabavali … In že je pozno popoldne, ko se z našim avtobusom vrnemo v Fieso. Do konca si uredimo sobe in se pripravimo za večerjo. Sedaj smo se ravno prav utrujeni vrnili z večernega sprehoda po Piranu. Morski pozdrav do jutri.
Kot je že tradicija, smo v teh prazničnih dneh med učence bolnišnične šole povabili klovna Ronalda Mc Donalda. S svojo predstavo je privabil nasmeh in veselje na obraze malih bolnikov. S pomočjo otrok je milne mehurčke spremenil v žogico, prazen album v popisanega in celo barvnega. Namesto žogic je naokrog metal bonbone. Ob koncu pa je vse obdaril z darilom in balonom in jih s tem za nekaj trenutkov odvrnil od bolezni in skrbi. Obiskal je prav vse otroke, tudi tiste, ki niso smeli na predstavo, in so ga nestrpno čakali v svojih bolniških posteljah.
Otroci so povedali:
Včeraj nas je v bolnišnici obiskal klovn Ronald Mc Donald. Na začetku predstave me je povabil, da bi ga napovedala, a si nisem upala. Potem je on predstavil mene. V roko mi je dal rdeč nosek, jaz pa sem ga morala v pesti močno stisniti. Po njej je posul čarobni prah. Ko sem odprla pest, sta bila v njem dva noska, potem trije … Klovn je bil z mano zelo zadovoljen in mi je ob koncu dal darilo.
Maša, 10 let
Klovn Ronald Mc Donald je bil zelo smešen. Obut je bil v velike čevlje, s sabo pa je imel nahrbtnik s predmeti za čaranje. Pokazal nam je nekaj trikov. Sodeloval sem v čarovniji z vrvico in še sedaj ne vem, zakaj meni ni uspelo zadržati vrvice. Smešna pa je bila tudi čarovnija z milnimi mehurčki, ki so se spremenili v žogico. Vesel sem darila.
Tilen, 11 let
Klovn je bil zelo smešen in zabaven. Namesto žogice mi je s čarovnijo podal bonbon. Vesel sem, ker sem dobil darilo.
Tilen, 11 let
Na spodnji povezavi najdete rezultate tekmovanja.
Rezultati
Zjutraj smo se zbrali v šoli, kjer smo si ogledali film Mogočni racmani. Ko smo pojedli malico, smo se odpravili na pohod. Bilo je zelo mrzlo. Hodili smo dobrih 40 minut. Pot je bila strma in tudi malo utrujajoča. V lovski koči na Humu smo popili topli čaj, malo klepetali in se pogreli. Vračali smo se po drugi poti, ki je bila prav tako zanimiva. Videli smo lepe hiše, grad in živali, sprehajali pa smo se tudi po gozdu. Ob prihodu v šolo smo bili vsi izmučeni, ker pa smo se zelo zabavali, to ni bilo tako očitno.
Amadea Begović, 9. a
V sredo, 22. 12., smo imeli športni dan. Ko smo prišli v šolo, smo si najprej ogledali zabavni film Mogočni racmani. Po malici smo se odpravili na pohod. Najprej nas je kar zeblo, a smo se hitro ogreli. Odšli smo do lovske koče Hum, kjer nas je čakal čaj. Okrepčali smo se in se spočiti odpravili nazaj proti šoli. Pot ni bila naporna in čas nam je hitro minil.
Vita Komel, 9. a
Zjutraj smo prišli v šolo in si ogledali film Mogočni Racmani, ki mi je bil zelo všeč. Po filmu smo pojedli malico, se zbrali pred šolo ter se odpravili proti parku. Bilo je zelo mrzlo, a smo se že pri prvem vzponu ogreli. Pot ni bila zelo zahtevna in čas nam je ob pogovoru hitro minil. Po približno 40 minutah hoje smo prispeli do lovske koče na Humu, kjer smo dobili vroči čaj in se spočili ter ogreli. Nazaj smo se odpravili po drugi poti, ki mi je bila zelo všeč, ker smo hodili mimo lepih vasic in tudi razgled je bil čudovit. Nazaj v šolo smo prispeli utrujeni, a veseli.
Ana Pilko, 9. a
