Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah.
Otroški parlamenti so program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu. Projekt izvajamo že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izberejo sami. V programu sodelujejo ob podpori mentorjev in prostovoljcev učenci in dijaki z večine slovenskih šol.
Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenje, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Ob tem pričakujejo pozornost tako šolskih kot lokalnih oblasti ter vladnih in nevladnih organizacij, ki morajo prisluhniti pobudam mladih.
Letošnji parlament je že 29. po vrsti in je nadaljevanje lanskega. Tema je ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM.
Moderatorja šolskega otroškega parlamenta sta bila Jakob Kumer in Gašper Bervar.
Na začetku sta spomnila, o čem so se pogovarjali lansko šolsko leto:
– razpravljali so o odnosih v šoli (učenec – učenec, učenec – učitelj),
– pogovarjali so se o metodah in načinih poučevanja,
– o šoli na splošno.
Zapisali so sklepe: želimo si učilnico na prostem, starejši učenci želimo nuditi učno pomoč mlajšim ali pa svojim vrstnikom, občasno bi radi imeli ure likovne vzgoje zunaj.
Kaj od tega je bilo uresničeno?
– Začeli smo z medgeneracijsko pomočjo. Vsak četrtek zjutraj starejši učenci nudimo pomoč mlajšim (seveda tudi svoji generaciji) iz vseh predmetov.
– Učilnica na prostem je v izdelavi.
Po tem sta predsedujoča odprla razpravo:
1. Odnosi v šoli: učenec – učenec, učenec – učitelj
2. Učne vsebine: praktične vsebine, predmetnik po meri učenca?
3. Primer dobre prakse – iz razreda (kako izboljšati uspeh)
4. Kaj bi brez šole?
5. Šola je privilegij.
6. Odločitve, ki vplivajo na šolanje v prihodnosti.
Razprava je bila zanimiva. Delegati oddelčnih skupnosti so izpostavili nekaj problemov: učenci so pri nekaterih predmetih bolj nemirni kot pri drugih, hrup je občasno moteč, moteči so učenci, ki ne spremljajo pouka. Pogovor je nanesel tudi na aktualno temo preobremenjenosti učencev. Na splošno je prevladalo mnenje, da so starši tisti, ki želijo, da je njihov otrok vključen v več popoldanskih dejavnosti, potem pa zmanjka časa za šolske obveznosti. Predsedujoča sta posebej spomnila, da imamo na šoli dopolnilni pouk, imamo dodatne ure učne pomoči – to ponujeno pomoč je potrebno izkoristiti.
Ker je letošnji parlament v bistvu evalvacija lanskega, posebnih sklepov nismo zapisali.
Gašper Bervar Jakob Kumer
podpredsednik SU predsednik SU
