V sredo, 23. 10. 2019, smo v okviru obogatitvenih dejavnosti nadarjeni učenci obiskali pisateljico Ifigenijo Zagoričnik Simonović. Z avtobusom smo se na pot odpravili ob 13.45 in po uri vožnje prispeli v Ljubljano. Sprehodili smo se do pisateljičinega stanovanja, kjer nas je gospa vljudno sprejela in povabila v svojo dnevno sobo. Ko smo se vsi udobno namestili, se je pričel naš pogovor.
Ifigenija nam je najprej pokazala nekaj svojih knjig in pesniških zbirk, potem pa smo ji učenci postavljali vprašanja. Izvedeli smo, da je 25 let živela v Londonu. Tja se je odpravila s svojim možem, ki je tam dobil službo na BBC, bil je namreč novinar. V Londonu je opravljala različne službe, med drugim je prodajala vstopnice, priučila se je lončarstva … Zaupala nam je, da ji je njen očim spremenil ime, ko je bila stara približno 7 let, saj si je želel hčerko, ki je ni dobil. Priznala je, da je bilo to precej nenavadno, saj je naslednji dan prišla v šolo in ni bila več Eva temveč Ifigenija. Pripovedovala nam je tudi o svojem prijateljstvu s pisateljem Vitomilom Zupanom, ki ga je spoznala, ko je bila še študentka. Takrat je našla sobo, v kateri je želela živeti, ni pa imela denarja zanjo. Spomnila se je na Zupana, za katerega je menila, da je bogat, saj je bil vedno urejen. Odpravila se je k njemu, potrkala na njegova vrata in ga prosila, naj ji posodi denar za enomesečno najemnino. Pripomnila je, da še danes ne ve, kako je za to imela pogum. Od takrat sta se družila skoraj vsak dan. Pripovedovala nam je tudi o prepisovanju Vitomilovih pesmi iz zapora. Zupan je bil po vojni namreč skoraj 7 let zaprt in v tistem času je na skrivaj pisal pesmi, ki jih je s pomočjo drugih spravljal iz zapora. To je bilo zelo tvegano dejanje. Ifigenija, ki je nekoč Zupanu obljubila, da bo poskrbela za prepis teh pesmi, je svojo obljubo izpolnila leta 2006. Prepisovanje ji je vzelo zelo veliko časa, tri leta je vsak dan od jutra do večera sedela v NUK in pisala.
Ifigenija je predsednica slovenskega centra PEN (je druga ženska predsednica v zgodovini). PEN je mednarodno združenje književnikov: pesnikov, pisateljev in esejistov.
Po pogovoru nas je pisateljica popeljala še na sprehod po Ljubljani, med potjo pa nam je pokazala in povedala marsikaj zanimivega.
V Celje smo se vrnili ob 20. uri. Bili smo rahlo utrujeni, a zelo zadovoljni, saj smo preživeli res krasno popoldne.
Eva Burja, 8. a
