Generalna skupščina Združenih narodov je s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo razglasila 29. september za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.
Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Poleg tega se z odlaganjem izgubljene in odpadne hrane na odlagališčih ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane.
Ocenjuje se, da se v EU letno zavrže približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 % vse proizvedene hrane, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov. Po podatkih FAO je približno tretjina proizvedene hrane na svetu izgubljena ali zavržena. Teoretično je za pridelavo te hrane potrebna njivska površina, katere velikost ustreza površini Kitajske.
V Letu 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel približno 68 kg hrane, v zadnjih letih smo letno zavrgli med 130.000 in 140.000 ton hrane.
Zavržki hrane so resen družbeni problem, s katerim se srečujemo predvsem v razvitih državah. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah imamo pomembno vlogo pri oblikovanju prehranskih navad in razvijanju odnosa do odgovornega ravnanja s hrano. Kljub temu pa se moramo zavedati, da lahko vsak posameznik že s preprostim ravnanjem zmanjša količino živilskih odpadkov.
29. septembra vsako leto beležimo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Pretekli teden smo tako še posebno pozornost posvetili kulturi prehranjevanja in našem odnosu do
hrane. V petek smo merili količino zavržkov pri malici in skoraj polovico razredov ni imelo zavržene hrane, v ostalih razredih pa so bili ti zavržki v manjših količinah. Prizadevali si bomo, da bo v prihodnje
še manj odpadne hrane. Pri kosilu so določene učenke predstavile jedi, spodbujale sošolce, da vzamejo ustrezno količino hrane in se potrudijo, da vse pojedo. Veseli smo bili, ko smo ob zaključku ugotovili, da je bilo zavržene hrane pri kosilu ta dan bistveno manj.
Želimo si, da bi se takšen odnos do hrane ohranil vse dni v letu.
