Kulturni dan osmošolcev je bil namenjen filmski vzgoji.
Po prihodu v Mestni kino Metropol so se najprej seznanili z zgodovino filma in njegovim razvojem, nato je sledil ogled filma z naslovom ZELENO KOLO. To je film o odraščanju deklice Vadžde v Savdski Arabiji, kjer veljajo stroga pravila, ki ženske postavljajo v manjvreden položaj. Vadžda se tem pravilom upira, saj rada posluša ljubezenske pesmi, nosi allstarke, si lakira nohte na nogah, želi se voziti s kolesom, celo tekmovati v vožnji s prijateljem Abdulahom in ga tudi premagati … Na vsak način je odločena uresničiti svoje želje in se tako boriti proti konservativnim pravilom družbe, v kateri odrašča.
Po ogledu je sledil pogovor, ki ga je vodila gospa Tjaša Selič, koordinatorica Nacionalnega filmsko-vzgojnega programa v Art kino mreži Slovenije. Pogovarjali so se o odraščanju, položaju deklic in žensk v različnih družbah, odnosih med spoloma, prijateljstvu in ljubezni, šolanju, verstvih, kulturi …
Sledilo je še delo v šoli, kjer so strnili svoje vtise in jih tudi zapisali.
»Film mi je bil zelo všeč, saj je posnet po resničnem dogodku in predstavlja življenje v Savdski Arabiji. V tej državi so ženske prikrajšane pravic, ki jih imajo moški. Kar pa se mi ne zdi primerno. Film je režirala ženska in po mojem mnenju je bila zelo pogumna, saj je snemanje vodila zakrita v kombiju in navodila ekipi dajala po voki-tokiju.
Glavna junakinja je najstnica Važda, ki želi imeti zeleno kolo, da bi se pomerila v vožnji s prijateljem Abdulahom. Za to, da bi si prislužila denar in si kolo tudi kupila, je pripravljena storiti marsikaj. Prenaša skrivna sporočila, izdeluje zapestnice … Na koncu dobi želeno kolo in v vožnji premaga svojega prijatelja.
Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da je ta film pripomogel k temu, da smejo ženske v Savdski Arabiji voziti kolo, a čeprav le v spremstvu moškega. Menim, da bi ženske morale imeti svobodo do lastnih dejanj in načina življenja, za kar se je borila glavna igralka.«
Luka Polajžar, 8. b
»Deklica Vadžda je čisto navadno dekle. Prav tako kot ostale deklice se spopada z najstniškimi težavami, vendar pa se le loči od ostalih. Važda želi delati stvari, ki so ženskam v njeni domovini prepovedane. Želi voziti kolo, imeti pobarvane nohte, se družiti s fanti, poslušati ljubezenske pesmi in hoditi naokoli nepokrita. Važda se mi zdi zelo vztrajna in odločna, da doseže cilj, ki si ga zastavi. To dekle se spopada tudi z družinskimi težavami, zato se mi zdi še toliko bolj pogumna. Najbolj žalostni del filma se mi je zdel, ko je Važda pripela svoje ime na očetovo družinsko drevo, on pa je papir z njenim imenom snel in ga odvrgel. Važda pa se spopada tudi z ljubezenskimi težavami, saj je v njeni državi navada, da se moški poroči z zelo mlado izbranko, zato skupno začneta živeti šele po koncu šolanja.
Film dokazuje oz. gledalcem sporoča, da ženske nimajo vsepovsod enakih pravic kot moški in da se je za le-te potrebno boriti. Nadalje nam sporoča, da je za stvari, ki si jih zelo želimo, potrebno delati, se maksimalno potruditi in vztrajati.
Film mi je bil zelo všeč, ker je poučen, napet in ker prikazuje življenje enako starih otrok, kot smo mi«.
Ivona Kovačić, 8. b
»Film Zeleno kolo mi je bil zelo všeč. Pri glavni junakinji Vadždi mi je bilo najbolj všeč, da je bila trmasta in da je vztrajala pri tem, kar je želela doseči. To ji je tudi uspelo.
Menim, da je pri nas drugače, saj se za to, kar želimo doseči, dostikrat ne potrudimo, in nam je vse samoumevno.
V filmu je prikazano, da ženske v Savdski Arabiji nimajo enakih pravic, kot jih imajo moški – ne smejo voziti koles, avta, imeti morajo zakrit obraz tudi poročajo se že zelo mlade. Pri pouku v šoli vključujejo vero, fantje in dekleta imajo ločene šole.
Moje mnenje je, da nam je, še posebej ženskam, pri nas veliko lepše kot v Savdski Arabiji«.
Nina Lilija. 8. b
