V priponki so rezultati šolskega tekmovanja iz logike, ki je potekalo 28. 9. 2017. Rezultati tekmovanja

Učenci prvih in drugih razredov smo v času Tedna otroka uspešno in zadovoljno zaključili drsalni tečaj. Naučili smo se marsikaj novega in uživali v ledeni dvorani. Teden je prehitro minil. Zbrali smo vtise naših učencev:

Na tečaju smo se učili delati limono, skakati, delati počepe, voziti nazaj in po eni nogi. Tudi padati so nas naučili! Učili so nas vaditelji drsanja.
Maks Pristovnik, 2. b

Drsalni tečaj mi je bil všeč, ker smo se naučili veliko stvari: skoke, limone, počepe, vožnjo po eni nogi, padanje in vstajanje. V petek smo imeli predstavitev za starše in smo mamicam in atijem pokazali, kaj znamo. Bilo je zabavno.
Dina Skamagkouli, 2. b

Na drsališču sem se zelo zabavala. Ko sem stopila na led, sem se kar vživela in zadrsala. Naša voditeljica je bila zelo prijazna in zabavna. Učili smo se voziti vzvratno, delati kroge, se ustavljati ter voziti v počepu in nato poskočiti. Zelo mi je bilo všeč, ko smo šli na poligon in ko smo se fotografirali. V petek je bila polna tribuna naših staršev in na led smo šli pokazat, kaj znamo. Zadnji dan je bil zelo zabaven in vznemirljiv.
Pia Pirih, 2. b

Všeč mi je bilo, ko smo drsali nazaj, ko smo delali počepe in poskoke ter limone. Vse to smo predstavili staršem. Zdaj se znam drsati in se bom šel še enkrat.
Dan Turnšek, 2. b

Zanimiv način, s katerim smo si približali načela mešanja barv in preizkusili, kako voda “potuje” tudi na nenavadne načine.

Pripravili smo si kozarce s tremi različnimi barvami: zelena, modra in rumena. Med kozarci z barvo smo nastavili prazna lončka. Vse skupaj smo povezali s papirnatimi robčki, kot je prikazano na fotografiji.
Nato smo radovedno opazovali. Papirna brisača vpije obarvano vodo, ta pa se počasi vzpenja po njej, dokler ne “pripotuje” v prazen kozarec. Ta se počasi polni s kapljicami – barvi se premešata v novo nastalo barvo.

Učenje je tokrat potekalo v  telovadnici preko različnih gibalnih nalog. Prvošolci so se po navodilih  premikali  po prostoru in  iskali  različne poti. S pomočjo kolebnice so reševali  labirint, prepoznavali levo in desno stran ter določevali lego predmetov (zgoraj, spodaj, nad in pod). Ob igrah so urili grafomotoriko in senzoriko ter s telesom ponazarjali vodoravno, navpično, krivo in poševno črto.

Učenje ob igri je potekalo sproščeno in vsi učenci so navdušeno sodelovali.

V torek, 26. 9. 2017, smo se učenci 7. a in 7. b  odpravili na ekskurzijo na Dolenjsko. Odpeljali smo se z avtobusom. Čeprav smo bili še vsi bolj zaspani, smo se veselili te ekskurzije. Med potjo proti Dolenjski smo spoznali značilnosti dolenjsko-kraških pokrajin. Prispeli smo do naše prve točke, Turjaka. Od zunaj smo si ogledali grad, izvedeli smo nekaj informacij o gradu, ter začeli reševati učne liste, ki smo jih dobili. Žal pa nas je presenetil dež, zato smo se odpravili do avtobusa, kateri nas je odpeljal do Rašice. Pred Trubarjevo domačijo nas je pričakal prijazni gospod. Povabil nas je v sobo, v kateri so bile razstavljene knjige Primoža Trubarja. Povedal nam je veliko zanimivega. Pot smo nadaljevali do Velikih Lašč, kjer smo si ogledali še Ilijev kozolec. Zadnja točka naše ekskurzije je bila Jurčičeva domačija na Muljavi. Tudi tukaj nas je pričakal prijazen gospod, ki nam je razkazal Jurčičevo domačijo in povedal veliko zanimivega o Josipu Jurčiču. Večini učencev se je zelo vtisnil v spomin muzej na prostem. Po končani ekskurziji smo se rahlo utrujeni, a polni novega znanja odpravili proti Celju.

Planinci od 5. do 9. razreda smo se na zadnjo septembrsko soboto odpravili po vrhovih vzhodnega dela Posavskega hribovja, ki ponujajo lepe razglede na okoliške vasi in hribovja. Z vlakom smo se odpeljali do Laškega in se po dobrih dveh urah hoje povzpeli na Šmohor (781 m), kjer je bilo nekaj prostega časa za druženje in igranje nogometa. V zgodnjepopoldanskih urah smo pot nadaljevali mimo Gozdnika do planinskega doma na Kalu (946 m). Skoraj 18 km prehojene poti nas ni utrudilo za druženje na igralih in podenjem za žogo. Pred večerjo smo se razdelili v sobe, nato pa po obilni večerji izkoristili čas za druženje in pogovor. Prvo oktobrsko jutro je bilo sveže, a obsijano s soncem in jesenskimi barvami. Po zajtrku smo se oskrbnici doma zahvalili za izredno gostoljubje in okusno hrano ter se po markirani poti podali proti Mrzlici. Pot nas je vodila po gozdu, mimo turškega kamna in strmem vzponu vse do najvišjega razglednega vrha Mrzlice (1122 m). Pred planinsko kočo smo se še nekoliko odpočili ter pojedli in popili še zadnje zaloge iz nahrbtnikov. Kljub utrujenosti smo se kar hitro spustili do prvih kmetij, nabrali nekaj gob in po lokalni cesti prispeli v Zabukovico, kjer nas je pričakal avtobus. Dan smo zaključili z 12 km hoje in se v zgodnjepopoldanskih urah vrnili v Celje. Dvodnevni planinski pohod nam je bil zelo všeč, tudi zato, ker so se nam pridružili štirje dijaki, lanski devetošolci.

Člani in članice planinskega krožka ter PD Železničar Celje