Na spodnji povezavi najdete rezultate tekmovanja.

Zjutraj smo se zbrali v šoli, kjer smo si ogledali film Mogočni racmani. Ko smo pojedli malico, smo se odpravili na pohod. Bilo je zelo mrzlo. Hodili smo dobrih 40 minut. Pot je bila strma in tudi malo utrujajoča. V lovski koči na Humu smo popili topli čaj, malo klepetali in se pogreli. Vračali smo se po drugi poti, ki je bila prav tako zanimiva. Videli smo lepe hiše, grad in živali, sprehajali pa smo se tudi po gozdu. Ob prihodu  v šolo smo bili vsi izmučeni, ker pa smo se zelo zabavali, to ni bilo tako očitno.

Amadea Begović, 9. a

V sredo, 22. 12., smo imeli športni dan. Ko smo prišli v šolo, smo si najprej ogledali zabavni film Mogočni racmani. Po malici smo se odpravili na pohod. Najprej nas je kar zeblo, a smo se hitro ogreli. Odšli smo do lovske koče Hum, kjer nas je čakal čaj. Okrepčali smo se in se spočiti odpravili nazaj proti šoli. Pot ni bila naporna in čas nam je hitro minil.

Vita Komel, 9. a

Zjutraj smo prišli v šolo in si ogledali film Mogočni Racmani, ki mi je bil zelo všeč. Po filmu smo pojedli malico, se zbrali pred šolo ter se odpravili proti parku. Bilo je zelo mrzlo, a smo se že pri prvem vzponu ogreli. Pot ni bila zelo zahtevna in čas nam je ob pogovoru hitro minil. Po približno 40 minutah hoje smo prispeli do lovske koče na Humu, kjer smo dobili vroči čaj in se spočili ter ogreli. Nazaj smo se odpravili po drugi poti, ki mi je bila zelo všeč, ker smo hodili mimo lepih vasic in tudi razgled je bil čudovit. Nazaj v šolo smo prispeli utrujeni, a veseli.

Ana Pilko, 9. a

Zaključili smo akcijo Bodi prijatelj okolja.

Zbrali smo 755 kg odsluženega tekstila. Učencem, staršem in učiteljem se v imenu skupnosti učencev zahvaljujem za sodelovanje in jim čestitam za zbrano količino.

Breda Krajnc

V soboto,  13. 12. 2014, so naši šahisti na področnem šahovskem tekmovanju v Šentjurju ponovno dosegli lepe uvrstitve. Najuspešnejši je bil Nejc Amon, 7. a, ki je v svoji starostni skupini zmagal, Jan Amon, 6. a,  je med učenci do 12 let osvojil drugo mesto, Liam Šibli, 3. b, pa je med učenci do 9 let osvojil tretje mesto. S temi rezultati  so naši tekmovalci dosegli zavidanja vredno skupno uvrstitev. Nejc in Jan sta se uvrstila na državno tekmovanje. Vsem čestitamo za uspešno predstavitev naše šole.

Mentor: Tone Leskovec

Na zadnjem letošnjem planinskem pohodu (v soboto, 13. 12. 2014) smo se učenci od 4. do 7. razreda odpravili na Goro Oljko (734 m. n. v.). Po nekaj hladnih dneh nas je presenetil topel jugozahodni veter, na poti navzgor nas je grelo celo sonce. Po dobri uri in pol hoje smo prispeli na vrh in se v planinski koči posladkali z dobrimi palačinkami. Sprehodili smo se še okrog cerkve sv. Križa, ki velja za eno najlepših baročnih cerkva na Slovenskem. Čas za počitek je hitro minil, zato smo se morali odpraviti proti domu. Bilo je čudovito.

Anja Lužar, 6. a

Kulturni dan osmošolcev je bil namenjen filmski vzgoji.

Po prihodu v Mestni kino Metropol so se najprej seznanili z zgodovino filma in njegovim razvojem, nato je sledil ogled filma z naslovom ZELENO KOLO. To je film o odraščanju deklice Vadžde v Savdski Arabiji, kjer veljajo stroga pravila, ki ženske postavljajo v manjvreden položaj. Vadžda se tem pravilom upira, saj rada posluša ljubezenske pesmi, nosi allstarke, si lakira nohte na nogah, želi se voziti s kolesom, celo tekmovati v vožnji s prijateljem Abdulahom in ga tudi premagati … Na vsak način je odločena uresničiti svoje želje in se tako boriti proti konservativnim pravilom družbe, v kateri odrašča.

Po ogledu je sledil pogovor, ki ga je vodila gospa Tjaša Selič, koordinatorica  Nacionalnega filmsko-vzgojnega programa v Art kino mreži Slovenije. Pogovarjali so se o odraščanju, položaju deklic in žensk v različnih družbah, odnosih med spoloma, prijateljstvu in ljubezni, šolanju, verstvih, kulturi …

Sledilo je še delo v šoli, kjer so strnili svoje vtise in jih tudi zapisali.

»Film mi je bil zelo všeč, saj je posnet po resničnem dogodku in predstavlja življenje v Savdski Arabiji. V tej državi so ženske prikrajšane pravic, ki jih imajo moški. Kar pa se mi ne zdi primerno. Film je režirala ženska in po mojem mnenju je bila zelo pogumna, saj je snemanje vodila zakrita v kombiju in navodila ekipi dajala po voki-tokiju.

Glavna junakinja je najstnica Važda, ki želi imeti zeleno kolo, da bi se pomerila v vožnji s prijateljem Abdulahom. Za to, da bi si prislužila denar in si kolo tudi kupila, je pripravljena storiti marsikaj. Prenaša skrivna sporočila, izdeluje zapestnice … Na koncu dobi želeno kolo in v vožnji premaga svojega prijatelja.

Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da je ta film pripomogel k temu, da smejo ženske v Savdski Arabiji voziti kolo, a čeprav le v spremstvu moškega. Menim, da bi ženske morale imeti svobodo do lastnih dejanj in načina življenja, za kar se je borila glavna igralka.«

Luka Polajžar, 8. b

»Deklica Vadžda je čisto navadno dekle. Prav tako kot ostale deklice se spopada z najstniškimi težavami, vendar pa se le loči od ostalih. Važda želi delati stvari, ki so ženskam v njeni domovini prepovedane. Želi voziti kolo, imeti pobarvane nohte, se družiti s fanti, poslušati ljubezenske pesmi in hoditi naokoli nepokrita. Važda se mi zdi  zelo vztrajna in odločna, da doseže cilj, ki si ga zastavi. To dekle se spopada tudi z družinskimi težavami, zato se mi zdi še toliko bolj pogumna. Najbolj žalostni del filma se mi je zdel, ko je Važda pripela svoje ime na očetovo družinsko drevo, on pa je papir z njenim imenom snel in ga odvrgel. Važda pa se spopada tudi z ljubezenskimi težavami, saj je v njeni državi navada, da se moški poroči z zelo mlado izbranko, zato skupno začneta živeti šele po koncu šolanja.

Film dokazuje oz. gledalcem  sporoča, da ženske nimajo vsepovsod enakih pravic kot moški in da se je za le-te potrebno boriti. Nadalje nam sporoča, da je za stvari, ki si jih zelo želimo, potrebno delati, se maksimalno potruditi in vztrajati.

Film mi je bil zelo všeč, ker je poučen, napet in ker prikazuje življenje enako starih otrok, kot smo mi«.

Ivona Kovačić, 8. b

»Film Zeleno kolo mi je bil zelo všeč. Pri glavni junakinji Vadždi mi je bilo najbolj všeč, da je bila trmasta in da je vztrajala pri tem, kar je želela doseči. To ji je tudi uspelo.

Menim, da je pri nas drugače, saj se za to, kar želimo doseči, dostikrat ne potrudimo, in nam je vse samoumevno.

V filmu je prikazano, da ženske v Savdski Arabiji nimajo enakih pravic, kot jih imajo moški – ne smejo voziti koles, avta, imeti morajo zakrit obraz  tudi poročajo se že zelo mlade. Pri pouku v šoli vključujejo vero, fantje in dekleta imajo ločene šole.

Moje mnenje je, da nam je, še posebej ženskam, pri nas veliko lepše kot v Savdski Arabiji«.

Nina Lilija. 8. b