Kot je že tradicija, smo v teh prazničnih dneh med učence bolnišnične šole povabili klovna Ronalda Mc Donalda. S svojo predstavo je privabil nasmeh in veselje na obraze malih bolnikov. S pomočjo otrok je milne mehurčke spremenil v žogico, prazen album v popisanega in celo barvnega. Namesto žogic je naokrog metal bonbone. Ob koncu pa je vse obdaril z darilom in balonom in jih s tem za nekaj trenutkov odvrnil od bolezni in skrbi. Obiskal je prav vse otroke, tudi tiste, ki niso smeli na predstavo, in so ga nestrpno čakali v svojih bolniških posteljah.

Otroci so povedali:

Včeraj nas je v bolnišnici obiskal klovn Ronald Mc Donald. Na začetku predstave me je povabil, da bi ga napovedala, a si nisem upala. Potem je on predstavil mene. V roko mi je dal rdeč nosek, jaz pa sem ga morala v pesti močno stisniti. Po njej je posul čarobni prah. Ko sem odprla pest, sta bila v njem dva noska, potem trije … Klovn je bil z mano zelo zadovoljen in mi je ob koncu dal darilo.

Maša, 10 let

Klovn Ronald Mc Donald je bil zelo smešen. Obut je bil v velike čevlje, s sabo pa je imel nahrbtnik s predmeti za čaranje. Pokazal nam je nekaj trikov. Sodeloval sem v čarovniji z vrvico in še sedaj ne vem, zakaj meni ni uspelo zadržati vrvice. Smešna pa je bila tudi čarovnija z milnimi mehurčki, ki so se spremenili v žogico. Vesel sem darila.

Tilen, 11 let

Klovn je bil zelo smešen in zabaven. Namesto žogice mi je s čarovnijo podal bonbon. Vesel sem, ker sem dobil darilo.

Tilen, 11 let

Na spodnji povezavi najdete rezultate tekmovanja.

Zjutraj smo se zbrali v šoli, kjer smo si ogledali film Mogočni racmani. Ko smo pojedli malico, smo se odpravili na pohod. Bilo je zelo mrzlo. Hodili smo dobrih 40 minut. Pot je bila strma in tudi malo utrujajoča. V lovski koči na Humu smo popili topli čaj, malo klepetali in se pogreli. Vračali smo se po drugi poti, ki je bila prav tako zanimiva. Videli smo lepe hiše, grad in živali, sprehajali pa smo se tudi po gozdu. Ob prihodu  v šolo smo bili vsi izmučeni, ker pa smo se zelo zabavali, to ni bilo tako očitno.

Amadea Begović, 9. a

V sredo, 22. 12., smo imeli športni dan. Ko smo prišli v šolo, smo si najprej ogledali zabavni film Mogočni racmani. Po malici smo se odpravili na pohod. Najprej nas je kar zeblo, a smo se hitro ogreli. Odšli smo do lovske koče Hum, kjer nas je čakal čaj. Okrepčali smo se in se spočiti odpravili nazaj proti šoli. Pot ni bila naporna in čas nam je hitro minil.

Vita Komel, 9. a

Zjutraj smo prišli v šolo in si ogledali film Mogočni Racmani, ki mi je bil zelo všeč. Po filmu smo pojedli malico, se zbrali pred šolo ter se odpravili proti parku. Bilo je zelo mrzlo, a smo se že pri prvem vzponu ogreli. Pot ni bila zelo zahtevna in čas nam je ob pogovoru hitro minil. Po približno 40 minutah hoje smo prispeli do lovske koče na Humu, kjer smo dobili vroči čaj in se spočili ter ogreli. Nazaj smo se odpravili po drugi poti, ki mi je bila zelo všeč, ker smo hodili mimo lepih vasic in tudi razgled je bil čudovit. Nazaj v šolo smo prispeli utrujeni, a veseli.

Ana Pilko, 9. a

Zaključili smo akcijo Bodi prijatelj okolja.

Zbrali smo 755 kg odsluženega tekstila. Učencem, staršem in učiteljem se v imenu skupnosti učencev zahvaljujem za sodelovanje in jim čestitam za zbrano količino.

Breda Krajnc

V soboto,  13. 12. 2014, so naši šahisti na področnem šahovskem tekmovanju v Šentjurju ponovno dosegli lepe uvrstitve. Najuspešnejši je bil Nejc Amon, 7. a, ki je v svoji starostni skupini zmagal, Jan Amon, 6. a,  je med učenci do 12 let osvojil drugo mesto, Liam Šibli, 3. b, pa je med učenci do 9 let osvojil tretje mesto. S temi rezultati  so naši tekmovalci dosegli zavidanja vredno skupno uvrstitev. Nejc in Jan sta se uvrstila na državno tekmovanje. Vsem čestitamo za uspešno predstavitev naše šole.

Mentor: Tone Leskovec

Na zadnjem letošnjem planinskem pohodu (v soboto, 13. 12. 2014) smo se učenci od 4. do 7. razreda odpravili na Goro Oljko (734 m. n. v.). Po nekaj hladnih dneh nas je presenetil topel jugozahodni veter, na poti navzgor nas je grelo celo sonce. Po dobri uri in pol hoje smo prispeli na vrh in se v planinski koči posladkali z dobrimi palačinkami. Sprehodili smo se še okrog cerkve sv. Križa, ki velja za eno najlepših baročnih cerkva na Slovenskem. Čas za počitek je hitro minil, zato smo se morali odpraviti proti domu. Bilo je čudovito.

Anja Lužar, 6. a