5. dan
Čas je hitro minil in že je bil pred nami zadnji dan šole v naravi. Po bujenju smo uredili sobe, spakirali prtljago. Po zajtrku smo preverili svoje znanje na orientacijskem pohodu trojk v okolici doma Kavka. Ob tem smo ponovili snov tega tedna. Sledili smo kontrolnim točkam ter zbirali odgovore na vprašanja.
Pred odhodom je bila na vrsti še razglasitev ekipe, ki je pokazala največ znanja in zbrala največ točk. Drugo priznanje pa je bilo podeljeno sobi, ki je v celem tednu zbrala največ točk za nočni mir in čistost sobe. Smo pa bili vsi pohvaljeni glede tega.
Po kosilu smo si čakanje na avtobus krajšali z igrami na igrišču. Ob 14. uri smo se odpeljali proti Celju, kamor smo prispeli ob 18.00, kjer so nas z veseljem sprejeli starši. V šoli v naravi smo se imeli lepo in te skupne dni bomo ohranili v lepem spominu.
4. dan
Ta dan so nas pustili malo dlje spati, to pa zato, ker je zunaj deževalo. Navsezgodaj je padlo celo nekaj toče. Dež je kmalu ponehal, le tu in tam je še malo rosilo. Po okoliških hribih in hribčkih se je sem in tja pomikala megla, morja nismo videli.
Vsak dan smo imeli samopostrežni zajtrk. Namazi, kosmiči, mleko, čokolešnik, dve vrsti kruha. Lačni nismo bili.
Prva dopoldanska dejavnost je bila za 7. a ogled Kavkne jame in za 7. b ustvarjalna delavnica. Do malice, potem smo se zamenjali. Kavkna jama je od doma oddaljena 10 minut, je sredi gozda, vhod pa je zaprt z zaklenjenimi vrati. Kdorkoli si jo želi pogledati, stopi do doma Kavka in dobi ključ. V jami ni elektrike, zato nam je učiteljica z dvema svetilkama osvetlila pot navzdol. Ta je bila kratka, približno 10 m. Jama ima na stropu naravno odprtino.
Na delavnici smo izdelali lutke in sestavili zgodbo. To nam je šlo zelo dobro. V skupini smo vsi sodelovali.
Po kosilu smo bili spet razdeljeni v dve skupini, ki sta se izmenjali po uri in pol. Ena je spoznavala zdravilne rastline, ki rastejo okrog doma, druga pa je odšla v gozd in iskala sledove živali – pogrizene plodove, preluknjane liste, iztrebke… s pomočjo določevalnih ključev smo poskušali določiti žival.
Za večerjo smo imeli krompirjev golaž s hrenovkami, palačinke z marmelado in sladoled lučko. Vse smo pojedli.
Po večerji pa smo se nasmejali do solz. Imeli smo gledališče – predstavili smo zgodbe zaigrane z lutkami. Ker pa je ostalo še nekaj časa, smo imeli še igre. Na koncu smo skupaj pospravili jedilnico in se pripravili na spanje.
3. dan
Za nami je športno-naravoslovno-zgodovinsko obarvan dan. Dopoldan smo se preizkusili v športnem plezanju (mimogrede: bili smo pohvaljeni, da smo nadarjeni za plezanje), spoznavali smo lišaje v okolici doma in glive v bližnjem gozdu. Po kosilu pa smo šli v Livek, peš seveda. 4 km po hribu dol, ves čas nas je grelo sonce, na soncu pa se je grel tudi gož. Ker smo bili v številčni premoči, se je postavil v obrambni položaj, naredil se je mrtvega. Nismo drezali v njega, samo ogledali smo si ga. Učiteljica nam je povedala, kako se strupenjače ločijo od nestrupenih kač. Gož je seveda nestrupena kača.
Šli smo tudi mimo turističnega kompleksa Nebesa. Kar pravo ime za preživljanje dopusta.
V Liveku smo si ogledali razstavo o zgodovini smučanja na tem območju. Postavljena je v stari šoli. Nazadnje so bili v tej šoli samo štirje učenci. Ko so imeli izlet, jih je učiteljica enostavno posedla v svoj avto in so šli.
Naredili smo še sprehod po vasi, se posedli na stopnice pred cerkvijo in počivali. Poleg je poročena lipa. Ja, prav ste prebrali. Lipa ob cerkvi sv. Jakoba na Livku je bila po pripovedovanju domačinov verjetno posajena konec 16. stoletja ob zidavi cerkve. Torej je danes stara okoli 400 let. Na lipi je nameščen prstan, saj so domačini livško lipo na simboličen način »poročili« s kostanjem iz Topolovega. Med vasema je danes državna meja, vasi pa sta na ta način povezani. Od leta 2007 Livek in Topolovo povezuje tudi poučna Topolovška pot.
Iz Liveka nazaj v dom na Livških Ravnah smo se vračali po gozdu, ki nam je postregel s senco in z gozdnimi jagodami. Ker pa je jagod bilo premalo, da bi se do sitega najedli, nas je v domu čakala okusna večerja. Po njej pa filmski večer.
Še večerna toaleta in … lahko noč.
2. dan
Po prvi noči v domu CŠOD Kavka smo se zbudili ob 7. uri in se pripravili na zajtrk. Bil je samopostrežen in okusen. Nato smo imeli še nekaj prostega časa. Ob 9. uri smo se po poti miru odpravili na ogled rovov iz 1. svetovne vojne. Pot do tja je bila dolga 4 km, hodili smo po grebenu Kolovrata, ogled pa je bil zelo zanimiv in poučen, kot nekakšen muzej na prostem.
Na poti nazaj smo srečali tudi veliko skupino motoristov iz Nizozemske, ki so si ogledovali našo lepo naravo. Včeraj smo srečali francoski par in z njim tudi spregovorili nekaj besed. Vrnili smo se v času kosila, po njem pa smo imeli počitek. Izkoristili smo ga na prostem, na igrišču.
Popoldanski program je bil obraten včerajšnjemu. Danes je a razred imel lokostrelstvo, b pa je šel raziskovat živali v potoku in ugotavljati njegovo čistost.
Do večerje smo igrali še badminton in košarko, po njej pa smo imeli ustvarjalni večer. Peli smo slovenske in tuje popevke ob spremljavi kitare. Sledile so zabavne igre spretnosti in strategije.
Dan se je zaključil ob 22. uri, ko smo odšli v postelje.
Nela Rozman in sedmošolci
1. dan
Danes smo se odpravili na celotedensko šolo v naravi nad Kobaridom. Po predstavitvi doma in dejavnosti ter kosilu se je program začel. Ena skupina se je pomerila v lokostrelstvu, druga pa je raziskovala živali v potoku. S tem so ugotavljali, ali je potok onesnažen ali ne. Našli so pijavke, ličinke močeradov, ličinke enodnevnic, postranice … Na podlagi najdenega in literature so ugotovili, da voda v potoku Perivnik ni onesnažena, vendar pa zaradi pašnika nad njim in s tem vsebnostjo raznih mikroorganizmov ni priporočljiva za pitje.
Sledila je prosta igra. Po okusni večerji smo uživali na sprehodu in v prekrasnih pogledih na Benečijo, gore nad Kobaridom in sončni zahod. Naš pogled je segel vse do morja. Za kratek čas pa smo vstopili celo v Italijo.
Anamarija Prepadnik in sedmošolci
