Že ob 7. uri smo se odpravili izpred parkirišča pred našo šolo. Peljali smo se na Dunaj, od koder smo kasneje leteli direktno v Talin, glavno mesto Estonije. Prispeli smo okoli pol petih in se nastanili v hotel. Prvi dan smo izmučeni od leta šli spat malo prej.
V torek smo imeli prost dan, tako da smo imeli čas, da si ogledamo mesto. V hotelu smo pojedli zajtrk, se namazali s sončno kremo in se odpravili na pot. Ta ni bila potrebna, saj se je vreme sfižilo in smo zmrzovali pri 11°C, tako da smo se morali obleči topleje. Končno smo stopili skozi vrata ogromnega obzidja, ki obdaja stari del mesta. Pogledali smo si veliko zanimivosti, največ fontan in parkov. Šli smo na kosilo v McDonald’s in se siti odpravili v knjigarno, da bi kupili stripe. Prišli smo v majhno knjigarno, kjer stripov sploh ni bilo. Za kupovanje teh so nas napotili v ogromno stavbo. Prišli smo v knjigarno, veliko dve nadstropji čez pol stavbe. Nakupili smo si na tone stripov, midva s Teo pa sva si kupila cel kup mang (neke vrste japonskih stripov). Vsi neučakani, da bi začeli brati, smo se odpravili nazaj v naš hotel.
V sredo so se začele priprave za tekmovanje, ki je potekalo v četrtek. Od našega hotela do prizorišča (OGROMNE ledene dvorane) smo se z avtobusom peljali okoli pol ure. Tisti dan smo si pripravili stojnico in imeli predtekmo robotov. Na predtekmi smo bili drugi. Po pripravah je bila še kratka otvoritev in nato druženje ter ples. Imeli smo se super.
Četrtek je bil dan tekmovanja. Že zgodaj smo bili na prizorišču in se pripravljali. Tisti dan smo hodili naokoli in se družili, dokler ni odbil čas za naše predstavitve. Najprej smo imeli tehnični interviju, nato pa še vrednote in projekt. Šlo nam je super, a se nam je po končanih predstavitvah mudilo na robotsko tekmo. Prvi krog se je malce ponesrečil, a smo naredili visok rezultat v drugem in se z njim uvrstili na 8. mesto. Potem smo se še malo pozabavali in odšli na noč prijateljstva (friendship night), kjer smo plesali kot nori.
V petek je bil zadnji dan tekmovanja. Najprej so nas na stojnici obiskali sodniki, katerim smo morali predstaviti projekt, robota in pripovedovali o ekipi ter odgovorajali na druga vprašanja. Po koncu sodniških obiskov smo morali na hitro postaviti stojnico in iti na podelitev ter zaključek. Začela se je podelitev. Čakali smo, če bomo zaslišali ime svoje ekipe – Black&White. Čakali .. in … čakali …
Voditelj je pričel z opisom: Ta ekipa ima neverjetne lastnosti, da si delijo vloge v ekipi in delajo skupaj. Brez strahu pomagajo drugim organizacijam. Imajo prekrasno maskoto in na barvah njihovih majicah lahko igrate šah. (This team has an amazing ability to share roles in a team and work together. They’re not afraid to help other organisations. They have a wonderful mascott and could play chess on the colours of their T-shirts.)
… In kar naenkrat smo zaslišali svoje ime Black&White. Bili smo PRVI NA TIMSKEM DELU v kategoriji vrednot. Hitro smo odleteli na oder in se slikali. Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo dojeli, kar se je dejansko zgodilo. Veselili smo se in drli in skakali in peli. Po končanem dnevu smo se odpravili nazaj v hotel in se igrali družabne igre.
Zadnji dan je hitro minil. Vstali smo pozno, počasi pojedli zajtrk, si umili zobe in … se šli igrat na igrišča po mestu. Zelo smo se zabavali. Spet smo šli na kosilo v “meka” in se počasi odpravili nazaj, da smo si spakirali stvari. Spat smo šli malce prej.
Vstali smo petnajst do štirih (se mi zdi) in se odpeljali na letališče. Leteli smo na Dunaj, od koder smo se odpeljali v Celje.
Gašper Bervar
